Čakanje v Makalonci
Uh, za prvi blog sem si izbrala kar težko nalogo. No, bom rekla raje, da je naloga izbrala mene.
Verjetno vsi poznate Makalonco. To je lokal čisto ob Ljubljanici, vhod ima na Hribarjevem nabrežju in po stopnicah se spustiš do prijetnih sedežev ob vodi. Ni bil to moj prvi obisk lokala, vendar mislim, da je bil zadnji. Ne, prepričana sem, da je bil zadnji.
S sodelavko sva se odločili, da si bova pred ogledom Carmine Burane (otvoritev Ljubljana festivala) privoščili kak dober deci vina. Sprehajali sva se ob Ljubljanici in si izbrali Makalonco, saj je prijetno odmaknjena in zaradi vode deluje sveže.
Že pri izbiri sedežev sva srečali natakarja, ki naju je pozdravil. Ok, priznam, sklepala sem, da bo v kratkem času prišel do naju. Pa kratek čas je zame do 10 minut. Vendar natakarja ni bilo več na spregled. Po kakih 15 minutah, oziroma ko so se zapolnile še mize poleg najine, se je od nekje prikazal drugi natakar ter prevzel naročilo za sosednjo mizo. Ker je hotel že iti mimo naju, sem ga prosila, če mu lahko sporočim, kaj bi pili. Sprejel je naročilo (1x bela kava in 2x po deci rdečega) in odbrzel. Oziroma odvandral, saj je imel nekakšno hudomušno hojo. Lahko bi celo trdila, da si je vzel ta večer nekoliko pre-veselo. In nato...sva čakali. Nisem gledala na uro, vendar bi rekla, da je minilo nekje 15 minut ali več, ker sva se zamotili s slikanjem in podobnimi bedarijami, ki jih počnemo ženske.
Vrnil se je hudomušni natakar in povedal, da jim ne dela sistem ter ponovno prevzel vsa naročila. Za sosednjimi mizami ni bilo vidnega veselja.
Wuuuhuuu končno se je prikazal tretji natakar, s polnim pladnjem in odšel za sosednje mize spraševati, od koga je to naročilo. Ker je bil precej zmeden, sem ga zaustavila in ugotovili smo, da je prinesel najino naročilo, vendar napačno. Belo vino namesto rdečega. Obrnil se je z opravičilom, da bo takoj nazaj. Lahko bi že vedela, da 'takoj' v tem lokalu pomeni nekaj drugega kot v običajnih primerih.
Potrudil se je in prišel do naju v slabih 10 minutah, tokrat s pravim naročilom. Presrečni sva napadli pijačo, a hkrati mu še naročili račun - saj, če je že naročilo hodilo do naju toliko časa, koliko bo šele račun. Zatrdil je, da pride takoj.
Oh, ta takoj. Natakarja ni bilo več na spregled.
Ura najinega odhoda se je že bližala, vino in kavo sva 'eksali' in pomignili četrtemu natakarju (okej, res ne vem, koliko jih je delalo tam pri njih ta večer), da bi želeli račun. Pomignil je in odšel...pač, nekam.
Po 10 minutah nama je bilo čakanja končno dovolj, odšli sva do šanka po račun. Seveda je bilo potrebno poiskati najprej pravega natakarja (enega od 4-ih), ki je imel pri sebi najin račun. Na brzaka sva plačali (znesek okoli 6€) in odšli še v sanitarije.
Ni bilo mila, ni bilo papirja in prostor je primeren bolj za otroke. Ne vem kako se lahko kdo, ki nosi malo več na sebi, spravi v tisti mini wc. Skoraj sem dala 'petko' starejši gospe, ki ji je uspelo opraviti mini potrebo. Veselje in ponos sta ji zaigrala na obrazu, ko je zapustila tisti prostor.
4/5 Ambient: Super okolica, brez motečih vozil ali vrveža, ki ti gleda v krožnike/pijačo.
4/5 Udobje: Fotelji so bili kar udobni, miza ni bila prenizko ali predaleč.
3/5 Cena: Malce preveč zasoljena.
4/5 Okus pijače: Vino je bilo primerno ohlajeno, bilo ga je v zadostni količini. Zraven sva dobili tudi vodo.
N/A Okus hrane: nisva poskusili, vendar za sosednjo mizo so eni mamljivo mljaskali palačinke.
4/5 Obseg ponudbe: na voljo je bilo kar nekaj različnih pijač z zadovoljivo vsebino
0/5 Postrežba: mislim, da je vsak komentar odveč.
2/5 Prijaznost zaposlenih: Ne morem reči, da so bili neprijazni, vendar jih je kar precej dol potisnila slaba organizacija dela.
0/5 Primerno za otroke: Ni.
3/5 Dostop/parkirišče: Do lokala se lahko pride samo s peš hondo. So pa dobre avtobusne povezave v bližini.
Skupaj: 53,33%